Biseksualne rože

Hermafroditski cvetovi so tisti, ki združujejo moške in ženske dele – tj. pelod (prašnike) in pestiče. To pomeni, da se lahko en sam cvet oplodi sam. To je v naravi prednost, saj rastlina ni odvisna od druge rastline nasprotnega spola, ki raste v bližini. Zaradi tega se lahko sama razmnožuje, čeprav je opraševanje z lastnim cvetnim prahom pogosto manj učinkovito kot opraševanje med dvema različnima posameznikoma. Zato imajo nekateri hermafroditski cvetovi mehanizme, ki preprečujejo samooplojevanje.

Hermafroditski cvetovi v sadovnjakih in vrtovih
V praksi je dobro vedeti, katere vrste sadja imajo hermafroditske cvetove. Na primer, jablane, breskve, marelice, češnje in slive imajo cvetove, ki vsebujejo oba spolna dela. To pomeni, da se lahko razmnožujejo same, čeprav prisotnost opraševalca – tj. druge sorte iste vrste – pogosto znatno poveča njihov pridelek. Zato pri sajenju dreves v vrtu včasih preberemo, da je sorta „samoprašna“, kar je mogoče prav zato, ker ima hermafroditske cvetove.

Hermafroditski cvetovi v zelenjavi in cvetju Mnoge vrste
zelenjave imajo tudi hermafroditske cvetove – na primer paradižnik, paprika in fižol. Ne potrebujejo ločenih moških in ženskih cvetov, kot je to na primer pri koruzi ali bučah. Zato so manj zahtevne v smislu opraševanja, pridelek pa je zanesljivejši. Med cvetovi najdemo hermafroditske cvetove na primer v sivki, vrtnicah in marigoldih. To je eden od razlogov, zakaj jih vrtnarji tako radi – cvetijo obilno in večkrat.