Antraknoza fižola

Značilnosti bolezni

Na katerem koli nadzemnem delu fižola se pojavijo nepravilne, okrogle, rjave pege, ki na mladih strokih so vdrte, s temnejšim, rdeče rjavim in dvignjenim robom. pege se postopoma povečajo in včasih združijo. Na starejših strokih se pojavijo majhne, nepravilne pege, ki tvorijo značilno pegavost. Na teh mestih se v koncentričnih krogih razvijejo temni, zelo majhni plodovi. Iz strokov se gliva razraste v semena, na katerih se razvijejo rumene, rumenkasto rjave do rdečkasto rjave pege. Na okuženih listih se poleg peg pojavijo tudi žile (nervatura), ki skupaj z okoliškim tkivom porjavijo in odmrejo. Močno okuženi listi usahnejo in odmrejo, vendar ne odpadejo in ostanejo viseti na rastlinah.

Možnosti zaščite

Prvo tretiranje je priporočljivo, ko se oblikujejo pravi listi, in ga je treba glede na vreme ponoviti enkrat ali dvakrat v presledkih od 10 do 14 dni. Pomembno je obdelati spodnjo stran listov.