+421 915 420 295 +421 915 420 295 | PON - PET 9:00 - 16:00
Facebook Youtube Instagram
Poceni pršila - spletna trgovina
0
Košarica
Košík
0,00 €

Menu

Mšice na sadnem drevju

Katalog bolezni in škodljivcev » Jablanica » Mšice na sadnem drevju
Mšice na sadnem drevjuMšice na sadnem drevju
Mšice na sadnem drevjuMšice na sadnem drevju

Značilnosti škodljivca

Mšice so najbolj znani in razširjeni škodljivci sadnega drevja. Njihova škodljivost je predvsem v tem, da sesajo rastlinske sokove v takšnih količinah, da jih te ne morejo uporabiti. Zato lepljive kapljice sokov, ki so šle skozi njihov prebavni trakt (imenovane medena rosa), onesnažijo spodnje liste, na katerih se pozneje razvijejo cvetovi robid. škodljivost mšic je še večja, ker se lahko v kratkem času izredno hitro razmnožijo. Poleg sesanja rastlinskih sokov povzročajo škodo tudi s prenašanjem različnih virusnih bolezni (npr. slivova kodravost). Vse vrste mšic prezimujejo v obliki jajčec na posameznih vrstah sadnega drevja. Nekatere vrste v zgodnjem poletju preletijo (migrirajo) na poletne gostiteljske rastline, od koder se jeseni vrnejo na sadno drevje, kjer odložijo prezimujoča jajčeca. Druge vrste ostanejo na sadnem drevju vso rastno sezono.

Jabolčna ambrozija (Aphis pomi) vse leto poškoduje konce mladih poganjkov jablan. Jabolčna mrčes (Dysaphis plantaginea) povzroča vidne deformacije in rdečkasto-vijoličasto obarvanje listov jablan. Močno poškodovani listi predčasno odpadejo. V začetku poletja preleti tudi plantažo. Ribezova mšica (Cryptomyzus ribis) povzroča vidne vijolično-rdeče mehurje na listih rdečega ribeza. V zgodnjem poletju se preseli na rastline iz družine gluhonogih. Slivova mšica (Hyalopterus pruni) tvori velike kolonije na spodnji strani breskvinih in slivovih listov skozi vso rastno sezono.

Možnosti zatiranja

Najučinkovitejša in ekonomsko upravičena metoda zatiranja mšic je predsetveno škropljenje sadnega drevja kmalu po brstenju. S tem škropljenjem uničimo mšice, preden lahko povzročijo večjo škodo. Med rastno sezono lahko mšice uničujemo z dovoljenimi sredstvi, ker pa kolonije mšic vsebujejo tudi naravne sovražnike (npr. naravne sovražnike mšic), lahko uničujemo tudi naravne sovražnike mšic (npr. naravne sovražnike mšic). badižniki, zlatice in ličinke tripsov), moramo dati prednost tistim pripravkom, ki ne uničujejo koristnih organizmov (npr. Pirimor).

Priporočeni pripravki