Špinačna zelenjava
Špinača je skupina listnate zelenjave, katere skupna značilnost je, da se uživa predvsem kot mlada listna zelenjava. Najbolj znan predstavnik te skupine je špinača (Spinacia oleracea), vendar vključuje tudi novozelandsko špinačo (Tetragonia tetragonioides) in kislino (Rumex acetosa), ki imata podobno uporabo v kuhinji. Špinača je hranilno dragocena, bogata z vitamini, minerali in vlakninami.
Nova zelandski špinač – pridelava
Nova zelandski špinač je toploljubna rastlina, ki izvira iz južne poloble. Za razliko od klasičnega špinača ne cveti hitro, zato omogoča daljšo letino, zlasti poleti. Prideluje se iz semen, ki se sejejo po zadnjih poznih zmrzalih, ko se tla ogrejejo. Rastlina ima plazečo ali razvejano rast in potrebuje sončno lego in veliko vlage. Pobirajo se mladi poganjki ali listi, ki se postopoma odlomijo.
Špinača: gojenje in uporaba v kuhinji
Špinača je nezahtevna zelenjava, ki dobro uspeva tako spomladi kot jeseni. Ljubi rahlo, hranljivo zemljo in delno senco. Seje se neposredno na gredico, najbolje od februarja do aprila ali od avgusta do sredine septembra. Raste hitro – mlade liste lahko pobirate že 4–6 tednov po setvi. Če je posejana gosteje, so listi bolj nežni in primerni za surovo uživanje. Sveža špinača je nežna in okusna, idealna za solate, smoothije, priloge ali kot dodatek k mesu. Najlažji način priprave je, da jo na hitro blanširamo (potopimo v vročo vodo), kar ohrani njeno barvo in hranilne snovi. Primeren je tudi za testenine, juhe ali kot osnova za špinačne omlete.
Gojenje špinače v loncu Svežo špinačo
lahko uživate tudi na balkonu – potrebujete le večji lonec, kakovostno podlago in redno zalivanje. Pomembno je, da izberete mesto, ki ni ves dan izpostavljeno neposredni sončni svetlobi, da se rastlina ne pregreje. Posejte plitko, približno 1 cm pod površino. Če je v loncu dovolj prostora, bo špinača zrasla do primerne velikosti tudi v mestnih razmerah.
Kdaj posejati špinačo
Špinačo lahko sejemo spomladi in jeseni. Za spomladansko letino posejte čim prej, običajno od konca februarja do aprila. Za jesensko letino posejte od sredine avgusta do sredine septembra. V toplih dneh špinača hitro cveti, zato je jesen bolj primerna za gojenje.
Saditev špinače spomladi
Spomladi je pomembno, da ne odlašate s sejanjem. Čim topleje je, tem prej bo špinača zacvetela. Tla morajo biti vlažna, najbolje z dodatkom komposta. Sejajte v vrstah, ki so med seboj oddaljene 20–30 cm, in semena nežno vdelajte v tla.
Ali špinača vsebuje železo?
Špinača je znana po vsebnosti železa, čeprav ta ni tako visoka, kot se je dolgo verjelo. Poleg tega je železo v špinači v nehemski obliki, ki jo telo manj učinkovito absorbira. Absorpcijo železa iz špinače je mogoče izboljšati z združevanjem s hrano, bogato z vitaminom C, kot sta limonin sok ali paprika. Kljub temu je špinača dragocen vir železa, folne kisline in drugih pomembnih hranil.
Nova zelandski špinač – pridelava
Nova zelandski špinač je toploljubna rastlina, ki izvira iz južne poloble. Za razliko od klasičnega špinača ne cveti hitro, zato omogoča daljšo letino, zlasti poleti. Prideluje se iz semen, ki se sejejo po zadnjih poznih zmrzalih, ko se tla ogrejejo. Rastlina ima plazečo ali razvejano rast in potrebuje sončno lego in veliko vlage. Pobirajo se mladi poganjki ali listi, ki se postopoma odlomijo.
Špinača: gojenje in uporaba v kuhinji
Špinača je nezahtevna zelenjava, ki dobro uspeva tako spomladi kot jeseni. Ljubi rahlo, hranljivo zemljo in delno senco. Seje se neposredno na gredico, najbolje od februarja do aprila ali od avgusta do sredine septembra. Raste hitro – mlade liste lahko pobirate že 4–6 tednov po setvi. Če je posejana gosteje, so listi bolj nežni in primerni za surovo uživanje. Sveža špinača je nežna in okusna, idealna za solate, smoothije, priloge ali kot dodatek k mesu. Najlažji način priprave je, da jo na hitro blanširamo (potopimo v vročo vodo), kar ohrani njeno barvo in hranilne snovi. Primeren je tudi za testenine, juhe ali kot osnova za špinačne omlete.
Gojenje špinače v loncu Svežo špinačo
lahko uživate tudi na balkonu – potrebujete le večji lonec, kakovostno podlago in redno zalivanje. Pomembno je, da izberete mesto, ki ni ves dan izpostavljeno neposredni sončni svetlobi, da se rastlina ne pregreje. Posejte plitko, približno 1 cm pod površino. Če je v loncu dovolj prostora, bo špinača zrasla do primerne velikosti tudi v mestnih razmerah.
Kdaj posejati špinačo
Špinačo lahko sejemo spomladi in jeseni. Za spomladansko letino posejte čim prej, običajno od konca februarja do aprila. Za jesensko letino posejte od sredine avgusta do sredine septembra. V toplih dneh špinača hitro cveti, zato je jesen bolj primerna za gojenje.
Saditev špinače spomladi
Spomladi je pomembno, da ne odlašate s sejanjem. Čim topleje je, tem prej bo špinača zacvetela. Tla morajo biti vlažna, najbolje z dodatkom komposta. Sejajte v vrstah, ki so med seboj oddaljene 20–30 cm, in semena nežno vdelajte v tla.
Ali špinača vsebuje železo?
Špinača je znana po vsebnosti železa, čeprav ta ni tako visoka, kot se je dolgo verjelo. Poleg tega je železo v špinači v nehemski obliki, ki jo telo manj učinkovito absorbira. Absorpcijo železa iz špinače je mogoče izboljšati z združevanjem s hrano, bogato z vitaminom C, kot sta limonin sok ali paprika. Kljub temu je špinača dragocen vir železa, folne kisline in drugih pomembnih hranil.