01.08.2026 (Prvotni članek: 24.07.2026)
Kako gojiti črne jagode, da bodo velike in sladke? Nasveti izkušenega vrtnarja
Črne borovnice so rasle v neugodnih razmerah na skalnati zemlji. Kljub temu Rudolf Luža z njih pobere več deset kilogramov plodov, velikih kot lešniki. Razkril nam je, kako je grmičke sam razmnožil, kako jih vodi po opori in s čim jih gnoji, da so plodovi sočni in sladki.
Vrnitev po dveh letih
V vrt v Podunajskih Biskupicah smo se vrnili po dveh letih od našega prvega pogovora o gojenju cepljenih melon. Kamor je segel pogled, so povsod zoreli plodovi. Paradižniki, paprika, kumare, maline, jagode (neprestano rodijo, a so ogromne). Na melonskem nasadu se je sredi julija že pojavilo štirideset prvih melonov in bilo je jasno, da bo letošnja sezona nadaljevala tiste prejšnje. Največ pozornosti pa so tokrat ukradle ogromne črne jagode.
Grmi so bili tako gosti in plodovi na njih tako veliki, da sprva nismo verjeli lastnim očem. Pridelovalec nam je pojasnil, da obstaja veliko sort črnih jagod in da sam svoje po imenu ne pozna, saj je prve rastline nekoč dobil v dar. Od takrat jih je sam razmnožil in danes ob opori raste kar nekaj grmov, obloženih s plodovi.

Razmnoževanje borovnic iz enega samega očesa
Način, kako je vzgojil nove grmičke, je presenetljivo preprost, hkrati pa zahteva pozornost do podrobnosti. Z matične rastline odreže kratke dele poganjkov, ki jih obreže tako, da na njih ostaneta dva očesa: »Z spodnjega očesa odstranim list, saj bo ta del potekal pod zemljo. Zgornji list nekoliko skrajšam, da bo izguba vode iz poganjka čim manjša,« opisuje postopek neposredno ob grmu. Nato tako pripravljeno poganjko zabode v zemljo. Pri ukoreninjenju novih sadik naj bi pomagalo, če se ukoreninijo v senci.
Ukoreninjenje zahteva potrpežljivost, saj mladi grm potrebuje čas, da se okrepi. Poganjki pa so iz leta v leto debelejši in močnejši, zato se čakanje splača. Če bi želeli črne jagode razmnožiti tudi na drug način, smo možnosti sajenja in rezanja podrobno obravnavali v našem naslednjem članku.
Tri in štiri leta pod napetimi žicami
Posamezni poganjki v vrtu so različne starosti in glede na to tudi različne moči. Triletni in štiriletni so opazno debelejši od lanskih in prav ti obetajo najbogatejši pridelek. »Ko je poganjek dvakrat debelejši, ga korenina lahko veliko bolje prehrani. Prihodnje leto bo še bolje,« se veseli pridelovalec.
Poganjke postopoma privezuje na oporo in jih razteza v širino, na eni strani tri in pol metra, na drugi štiri. Kot sam pravi, je prav razdeljevanje in pritrjevanje poganjkov pri črnih jagodah največje delo. Vendar se to splača, da ne rastejo vse na enem kupu in da imajo dovolj svetlobe in zraka. »Po obiranju pridelka postopoma odrežem izrodne poganjke vse do tal, rodile pa bodo nove, ki jih rastlina poganjka med sezono.«

Gnojenje borovnic, ki ni nujno drago
Odgovor na vprašanje o gnojenju je bil presenetljivo skromen, a premišljen. Spomladi črnim jagodam pomaga z odmerkom Cererita. Osnova uspeha je skozi celotno sezono mulčenje s pokošeno travo, ki jo je treba razporediti okoli korenin. »Celoletno dodajam travo k koreninam. Brez težav tudi pet centimetrov debel sloj,« pojasnjuje.
Jeseni pride na vrsto bogatejša gnojila, konjski gnoj, ki ga dobi od prijatelja. Nanaša ga v debelini približno pet centimetrov skupaj s slamo, ki pomaga zadrževati vlago v tleh. »Konjski gnoj je šibkejši, a skozi leto postopoma sprošča hranilne snovi. In več tega črne jagode ne potrebujejo,« dodaja.
Zalivanje borovnic odloča o sladkosti plodov
Kljub nezahtevnemu gnojenju Rudolf Luža poudarja, da brez rednega zalivanja takšnega pridelka ne bi bilo. Pri grmih, s katerih pobere desetine kilogramov plodov, je treba zalivati občasno, a v večjih količinah. »Ko že zorijo, zalivam 2–3-krat na teden. Do cvetenja 1–2-krat. Če borovnic ne zalivate, bodo usahnile in plodovi ne bodo sladki,“ opozarja. V vročih poletnih tednih zato zalivanja ne podcenjuje, saj je prav od njega odvisno, ali bodo plodovi sočni in sladki.
Skalnata tla, ki navsezadnje ne motijo
Zanimiva je tudi sama podlaga, na kateri stoji celotna nasaditev. Prvotna podlaga je bila dostopna pot, sestavljena iz devetdesetih odstotkov kamna. Pridelovalec je zato pod vsak grm izkopal jamo velikosti približno šestdeset krat štirideset centimetrov, kamnito zemljo zamenjal s kakovostno zemljo iz vrta in dodal kompost. Tako je zahtevne razmere spremenil v kraj, kjer se borovnicam izjemno dobro godi.

Še nekaj zanimivosti iz njegove vrtnarske prakse
To še zdaleč ni vse, kar smo odnesli iz vrta v bratislavskih Podunajskih Biskupicah. Ob prvem obisku pred dvema letoma nas je navdušil z melonami, cepljenimi na bučo, zaradi katerih iz ene same sadike prideluje večkrat večji pridelek. Ste zamudili članek?
Letos so nas navdušile tudi paprike, ki so bile že na začetku poletja dobesedno prekrite s plodovi, in to brez rastlinjaka! Kakšen trik za paprike si je izmislil, da prinašajo takšen pridelek, preberite v naši naslednji reportaži.
Hvaležna vrt
Na vrtu se čuti in vidi, s kakšno ljubeznijo in znanjem se mu posvečata gospod Luža in njegova žena Miška. In vrt se jima zahvaljuje tako, kot se le zna: s čudovitim in bogatim pridelkom na vsakem koraku.
Bi radi kaj vprašali pridelovalca? Pišite nam na FB stran Lacné postreky in bomo to uredili za vas.
Hvala, da smo lahko bili del tega.
Vir fotografije: uredništvo








